Svinčnik Zanj

Danes, v soboto, 16. februarja, je na Frankolovem potekal muzikal Svinčnik Zanj.  Udeležilo se ga je tudi lepo število naših faranov in marsikomu je pustil  izjemen pečat. Tudi name ga je :) Še zmeraj sem pod močnim vtisom muzikala. Zato bi vam rad zaupal par vtisov.  Vsi ste eni veliki pričevalci za vero. Mater Tereso sem doživel v čisto drugačni luči kot sem jo imel mislih do sedaj..  Predvsem pa mi je v začetku posta dal za razmišljat o žrtvovanju za dobro in temu kako se še bolj prepustiti voditi Jezusu. Priznam v zadnjem času sva si tako zelo daleč...Čeprav vem da je z menoj na vsakem koraku. muzikal je močno orodje tudi za novo evangelizacijo in hkrati spodbuda za dobra dela.

Muzikal lepo predstavlja življenje in delo bl. Matere Terezije.

Zgodba njenega življenja skozi oči ustvarjalcev muzikala

Leta 1910 se v Skopju prične življenje Agnes Gonxe Bojaxhio. Že kot otrok si želi iti v misijone. Ko je stara 18 let, jo mati blagoslovi in Gonxa odide na Irsko, v samostan loretskih sester. Skupaj s Slovenko, sestro Magdaleno, leta 1931 odideta v Indijo, kjer ju sestre toplo sprejmejo. Terezija začne poučevati dekleta v samostanski šoli. Njena ljubezen do Jezusa raste, počuti se mu tako neizmerno blizu, da se ji na trenutke zdi, da je v raju. Vendar pa je v svoji notranjosti vznemirjena, saj je življenje izven samostanskega obzidja popolnoma drugačno – vidi žalost, lakoto, trpljenje … Leta 1946 med potjo na duhovne vaje na vlaku doživi odločilno srečanje. Na vlaku se sreča s Križanim, ki ga prepozna v revnem beraču. Vztrajno jo kliče, naj se mu popolnoma prepusti in se daruje za najbolj uboge med ubogimi, naj postane Njegovo orodje na ulici. V Tereziji se bije močan boj – pustiti vse, kar ljubi in slediti Gospodu, ali Mu odreči njegovo prošnjo. V pogovoru z duhovnim spremljevalcem odkrije, da je veselje v srcu tisto, ki ji bo pomagalo prepoznati pravi klic. Čeprav Terezija hrepeni po tem, da bi smela slediti klicu, ji šele po letih čakanja dovolijo, da zapusti samostan in ponese Gospoda med najbolj uboge med ubogimi. Sestre so presenečene in se od nje poslovijo v upanju, da se bodo še kdaj videle.

Ulice so polne revežev, gobavcev in otrok, ki prosijo za hrano. Terezija jim kljub mnogim nasprotovanjem pomaga. V svoji notranjosti doživlja bolečino ob tolikšnem trpljenju, pa tudi skušnjave, da bi se vrnila v samostan. Njeno drobno šibkost skuša izrabiti skušnjavec, vendar ga z Božjo pomočjo premaga. Okrepljena se posveti ubogim, v katerih vidi Kristusov obraz. Na ulico k njej začno prihajati dekleta in mati Terezija ustanovi red misijonark ljubezni.

Sestre se srečujejo ob večerni in jutranji molitvi, kjer Mu izročijo vse; same sebe in svoje delo. Mati Terezija pošilja sestre na ulico z naročilom, naj vse delajo z nasmehom na ustih. Ko je Terezija sama pred Križanim, izpove praznino in bolečino svojega srca. Svojega Gospoda ne čuti več ob sebi in neizmerno hrepeni po Njem. Kljub temu Mu obljubi, da se bo vedno smehljala Njegovemu skritemu obličju. Na ulici Terezija še vedno doživlja zavrnitve, ljudje ne razumejo njenega dela in njene predanosti Bogu, kar pa je ne ustavi in s svojim delovanjem še naprej širi upanje in Jezusa. Tudi po smrti njen zgled ostaja in sestre ji hvaležno sledijo v pomoči ubogim.

Več o muzikalu najdete na: http://www.svincnikzanj.si/